Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

veliko o čem govoriti

Толкование Перевод

1 business

['biznis]
noun

1) (occupation; buying and selling: Selling china is my business; The shop does more business at Christmas than at any other time.) posel, kupčija

2) (a shop, a firm: He owns his own business.) podjetje

3) (concern: Make it your business to help him; Let's get down to business (= Let's start the work etc that must be done).) opravilo, delo

•

- businesslike
- businessman
- on business
* * *
I [biznis]
noun

posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka; archaic zaposlenost; theatre igra, pantomima

to ask for s.o.'s business — vprašati, kaj si kdo želi

to do one's business for s.o. — uničiti koga

the business end — konec (kakršnegakoli) orodja

to go to business — iti na delo, v službo

everybody's business is nobody's business — za vsako delo mora biti nekdo odgovoren

to mean business — resno misliti

man of business — poslovni človek, trgovec

one's man of business — pravni svetovalec koga

to go into business — postati trgovec

mind your own business — ne vtikaj se v zadeve drugih

that's no business of yours — to ti ni nič mar

a roaring business — sijajna kupčija

to send s.o. about his ( —ali her) business — na kratko koga odsloviti

to settle down ( —ali get) to business — resno se lotiti dela

I am sick of the whole business — sit sem tega

to speak to the business — stvarno govoriti

a good stroke of business — dobra kupčija

to attend to one's own business — ne se vtikati v zadeve drugih

to have no business to do s.th. — ne imeti pravice kaj storiti

to make business of doing s.th. — veliko o čem govoriti

to retire from business — opustiti posel
II
see busyness

English-Slovenian dictionary > business
2 talk

[to:k] 1. verb
1) (to speak; to have a conversation or discussion: We talked about it for hours; My parrot can talk (= imitate human speech).) govoriti

2) (to gossip: You can't stay here - people will talk!) govoričiti

3) (to talk about: They spent the whole time talking philosophy.) pogovarjati se
2. noun
1) ((sometimes in plural) a conversation or discussion: We had a long talk about it; The Prime Ministers met for talks on their countries' economic problems.) pogovor

2) (a lecture: The doctor gave us a talk on family health.) predavanje

3) (gossip: Her behaviour causes a lot of talk among the neighbours.) govorice

4) (useless discussion; statements of things a person says he will do but which will never actually be done: There's too much talk and not enough action.) besedičenje

•

- talkative
- talking book
- talking head
- talking-point
- talk show
- talking-to
- talk back
- talk big
- talk down to
- talk someone into / out of doing
- talk into / out of doing
- talk someone into / out of
- talk into / out of
- talk over
- talk round
- talk sense/nonsense
- talk shop
* * *
I [tɔ:k]
noun

pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

the talk of the town figuratively stvar, o kateri vsi govore

full of talk — brbljav, žlobudrav

idle talk — prazno besedičenje, govoričenje

he is all talk — on samo govori (ne naredi pa nič)

she is the talk of the town — vse mesto govori o njej

there is much talk and no work — veliko je govorjenja, storjenega pa nič

those people are nothing but talk — teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo

it will all end in talk — iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah

to make talk — govoriti zaradi govorjenja

there is talk of his being bankrupt — govori se, da.je (on) v bankrotu

I want to have a talk with him — rad bi govoril (se pogovoril) z njim
II [tɔ:k]
intransitive verb

pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se; slang pametno govoriti

for the sake of talking — le zaradi pogovora, samo da govorimo

to talk big ( —ali tall) — bahavo govoriti, bahati se

to talk by signals — govoriti, sporazumevati se z znaki

to talk ill of s.o. — slabo govoriti o kom

to talk in one's sleep — govoriti v spanju

to talk nineteen to the dozen figuratively klepetati, brbljati kot raglja

to talk to the point — govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta

he is always talking — on neprestano govori

now you are talking figuratively to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti

do what you will, people will talk — napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe; transitive verb govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

to talk a donkey's hind leg off figuratively preveč, neprestano govoriti

to talk nonsense — govoriti nesmisle

to talk turkey — odkrito, naravnost govoriti

to talk politics — govoriti o politiki

to talk rubbish — govoriti neumnosti, čvekati

to talk sense ( —ali wise) — razumno, pametno govoriti

to talk shop figuratively govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno

to talk to o.s. — sam s seboj govoriti, imeti samogovore

to talk to s.o. — resno govoriti s kom, ošteti koga

to talk o.s. hoarse — do hripavosti govoriti

you are talking my head off figuratively govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla

you are talking me silly — govoriš toliko, da me boš norega naredil

he can talk five languages — on zna (govoriti) pet jezikov

to talk through one's hat figuratively pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti

to get o.s. talked about — dati govoriti o sebi

he tried to talk me into buying the horse — skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja

to talk s.o. out of s.th. — (skušati) odvrniti koga od česa

to talk s.o. into believing s.th. — prepričati koga o čem

to talk s.o. into his grave figuratively spraviti koga v grob s svojim govorjenjem

English-Slovenian dictionary > talk
3 to-do

(a fuss: a tremendous to-do about the missing papers.) vik in krik

* * *
[tədú, -du:z]
noun

colloquially (plural to-dos) hrup, hrušč, razgrajanje; figuratively veliko govorjenja (o), vik

to make a to-do — delati hrup, razgrajati

to make much to-do about s.th. figuratively veliko govoriti, mnogo hrupa dvigniti o čem

English-Slovenian dictionary > to-do
4 long

I 1. [loŋ] adjective
1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg

2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg

3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg

4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo

5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen
2. adverb
1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)

2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo

•

- longways
- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb
((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti

- longing
- longingly
* * *
I [lɔŋ]
adjective

dolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cen

long arm — dolga roka, oblast

to make a long arm — iztegniti roko po čem

at long bowls — borba na daljavo

American long bit — kovanec za 1ɜ centov

as broad as it is long — vseeno

a long chair — ležalnik

by a long chalk — in že kako

not by a long chalk — kje neki

long clay — dolga pipa

economy a long date — dolg rok

long dozen — 1ʌ kosov

a long drink — pijača iz visokega kozarca

long ears — neumnost

little pitchers have long ears — otroci vse slišijo

a long family — mnogoštevilna družina

the long finger — sredinec

long in the finger — tatinski, dolgoprst

a long face — kisel, žalosten obraz

a long figure ( —ali price) — visoka cena

a long guess — negotova domneva

long hundred — 120 kosov

long hundredweight — angleški cent (50,8 kg)

to have a long head — biti preudaren, bister, daljnoviden

long home — grob

long haul — prevoz ali promet na veliko daljavo

sport long jump — skok v daljino

it is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj

long measure — dolžinska mera

two long miles — dve dobri milji

economy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cene

to make a long nose — pokazati osle

long odds — neenaka stava

long in oil — bogat z oljem, z mnogo olja

it is long odds that — stavim l proti 100

a long purse — globok žep, mnogo denarja

nautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)

gentlemen of the long robe — pravniki, odvetniki

in the long run — končno, konec koncev

long sight — daljnovidnost (tudi figuratively)

of long standing — dolgoleten, star

to be ( —ali take) a long time in — dolgo potrebovati za

Long Tom — daljnosežen top

to have a long tongue — imeti dolg jezik

long in the tooth — starejša, kakor hoče priznati

long vacation — letni oddih, poletne počitnice

to have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoriti

to take long views — misliti na posledice

a long way round — velik ovinek
II [lɔŋ]
adverb

dolgo

as ( —ali so) long as — dokler, samo če

long after — dolgo potem

long ago — zdavnaj

not long ago — pred kratkim

as long ago as 1900 — že l. 1900.

long before — že zdavnaj prej

long since — že davno

all day long — ves dan

so long! — na svidenje!

don't be long — ne pomudi se

to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napraviti

I won't be long — ne bom dolgo odsoten

he won't be long for this world — ne bo več dolgo živel

no ( —ali not any) longer — nič več, ne delj

to hold out longer — dlje zdržati
III [lɔŋ]
noun

dolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlače

at — ( the) longest — najdlje

before long — kmalu

for long — za dolgo časa

to take long — dolgo potrebovati

the long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratko
IV [lɔŋ]
intransitive verb

hrepeneti, poželeti ( for)

the longed-for rest — težko pričakovan počitek

English-Slovenian dictionary > long

См. также в других словарях:

govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razplétati — am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvérjenost — i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústa — úst s mn. (ú ū) 1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

veliko o čem govoriti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

veliko o čem govoriti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: